Brestovica pri Komnu - cerkev sv. Lovrenca

Vas Brestovica se ponaša s kar dvema cerkvama – župnijsko cerkvijo sv. Lovrenca, ki stoji na robu Dolnje Brestovice, in cerkvico sv. Anastazije, ki se nahaja nad Gornjo Brestovico. Z današnjega vidika se zdi taka množina cerkva nekoliko nerazumljiva, v preteklosti pa je bila gradnja več sakralnih objektov na območju iste vasi stalna praksa.

Brestovica leži ob prastari poti, ki je potekala od nekdanjega pristana v Štivanu preko brestoviške doline in Komna v notranjost Evrope. Po ustanovitvi Ogleja 181 pr. Kr. do izgradnje mostu na Soči pri Sovodnjah v času cesarja Avgusta (1. stol pr. Kr.) je tu potekala tudi ena glavnih poti iz Italije proti severovzhodnem delu rimskega imperija.

Prvotna cerkev

Cerkev je bila prvotno podružnica župnije sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Prvotna cerkev sv. Lovrenca v (Dolnji) Brestovici naj bi bila iz 13. stol., njena prva znana omemba pa je iz leta 1524. Leta 1753 je Brestovica omenjena kot kaplanija. Cerkev je stala v bregu nad vasjo. Iz ohranjenih fotografij in franciscejskega katastra iz leta 1823 je razvidno, da je obsegala podolgovato ladjo in verjetno tristrano zaključen prezbiterij, krita pa je bila s korčno streho. Za njo je samostojno stal zvonik z zgornjim zaključkom oglejskega tipa. Oglejski tip je najpogostejša oblika zvonika v naših krajih: vrh ima obliko osemkotne piramide. Za zgled je služil zvonik bazilike Marijinega vnebovzetja ter sv. Mohorja in Fortunata  v Ogleju. Oglejski tip zvonika se pojavlja v krajih, ki so bili pod Habsburško nadvlado, za razliko od beneškega tipa, ki se zgleduje po zvoniku sv. Marka v Benetkah s štirikotno piramido na vrhu in je pogostejši v nekdanjih beneških pokrajinah, npr. v Istri.

Razgibane stene spodnjega dela nekdanjega zvonika s poudarjenimi vogali, slopi, polkrožno zaključenimi linami in okrasnimi arkadami pod odprtinami za zvonove morda kaže na njegov srednjeveški izvor, kar je posebnost, saj so vsi sedaj ohranjeni zvoniki na Krasu baročni ali iz 19. stol. Na terasi nad cerkvijo je bilo pokopališče. Cerkev je bila uničena med prvo svetovno vojno, arhitekt Maks Fabiani je z regulacijo naselja za njeno ponovno postavitev predvidel novo, sedanjo lokacijo na robu vasi ob cesti proti Komnu.

Sedanja cerkev

Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1927. Kot vse po 1. sv. vojni na novo sezidane cerkve je tudi brestoviška narejena v neoromanskem slogu - slogu, ki ponavlja oblike srednjeveških cerkva v romanskem slogu iz 10.–12. stol. Cerkev sestavljata pravokoten prezbiterij in ladja. Ob južni strani so prizidani še zakristija, lopa s tremi arkadami in stopnišče pevskega kora, na severni pa zvonik oglejskega tipa. Zunanjščina je preprosta, izstopajo kvalitetno izdelani kamnoseški elementi, kot so okroglo okno in portal na glavnem, zahodnem pročelju, južni vhodni portal in podporna stebra lope na južnem, ter drugi okvirji odprtin, strešni venci in kamnit cokel.

Preprosta, prostorna in svetla je tudi notranjost cerkve. Tlak cerkvene ladje je opečnat, prezbiterija pa kamnit. Stene so preprosto, enobarvno obarvane in so brez poslikav. Ožji prezbiterij od ladje ločuje polkrožno obokana slavoločna odprtina. Stropa ladje in prezbiterija sta lesena z vidnimi  tramovi in deskami. Strop prezbiterija tramovi delijo v pravokotna polja. Skozi sedanje preprosto enobarvno obarvanje proseva prvoten naslikan okras. Lesen pevski kor nosijo kamniti konzoli in stebra. Pod njim je v severni steni niša s krstnim kamnom. Ob severno steno ladje je  prislonjen kamnit oltar s kipom Roženvenske Marije. Cerkvena ladja je opremljena še s križevim potom in kipom Presvetega srca Jezusovega, ki pa nimata posebne umetniške vrednosti.

Glavni oltar iz sivega apnenca je izdelal Giovanni Battista Novelli. Izstopa osrednji del s trikotno zaključenim čelom na vrhu in sliko sv. Lovrenca, delom goriškega slikarja Clementa del Nerija. Nad odprtinama ob straneh oltarja sta še v barvo kamna obarvana kipa sv. Jožefa in sv. Janeza Krstnika. Na steni za oltarjem visi podoba križanja.

Zavetnik sv. Lovrenc je bil eden od sedmih diakonov papeža Siksta II. Umrl je mučeniške smrti v času cesarja Valerijana, tako da so ga živega spekli na ražnju. Je zavetnik revežev, gasilcev, steklopihalcev, kuharjev in likalk. Varoval naj bi pred opeklinami, bolečinami v hrbtu in vročico. Pogosto se pojavlja kot zavetnik cerkev, njemu posvečena cerkev je do 19. stol. stala tudi v Komnu.

Andrej Jazbec