Škrbina - cerkev sv. Katarine

Poleg cerkve sv. Antona Puščavnika v središču Škrbine, se na bližnjih vzpetinah nahajajo tudi ruševine dveh nekdanjih cerkva – cerkve sv. Katarine Aleksandrijske in cerkve sv. Martina. Na nekdanji cerkvi opominjata kipa svetnikov, postavljena v škrbinski cerkvi.

Severozahodno od zaselka Rubije stoji izstopajoča vzpetina z imenom Sveti Martin. Hrib ima zanimivo zgodovino. Tudi na njem je stalo močno utrjeno železnodobno gradišče. Višjemu, samostojno utrjenemu in delno izravnanemu vrhu je na severozahodnem bolj položnem pobočju dodana ograda, v kateri še lahko slutimo terase, na katerih so stale hiše. Gradišče je niže obdajalo še dodatno obzidje, na severni strani pa še nekaj dodatnih ograd. V rimskem času je bilo gradišče opuščeno. Morda je bilo ponovno naseljeno po propadu rimskega cesarstva, ko se je v 5. in 6. stol. preostalo lokalno prebivalstvo pred pustošenji barbarov zatekalo na utrjene vrhove. Morda je bila tudi tu utrjena naselbina s cerkvijo, kakršne so bile npr. Tonocov grad pri Kobaridu, Ajdna nad Potoki in Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici.

Tudi kasneje, v srednjem veku so tu stale stavbe. Kasneje so bile podrte, gradbeni material pa je bil ponovno uporabljen drugje, tako da lahko brez arheoloških raziskav na osnovi slabo vidnih ostankov le ugibamo, kaj je stalo na vrhu hriba. Poleg tega je hrib še gosto zaraščen. Kot kaže, so na samem skalnatem vrhu, za sedanjimi klopcami ostanki zidov nepravilne štiristrane stavbe, zidane iz pravokotno obdelanih kamnov. Taka zidava je značilna za čas med 11. in 14. stoletjem. Domneva se, da gre za stolp, ki je bil morda bivališče nižjega plemiča, viteza.

Cerkev sv. Katarine

Ruševine cerkve sv. Katarine so na istoimenskem hribu nad zaselkom Šibelji. Do nje vodi lepo urejena pot s križevim potom. Stoji v območju obsežnega prazgodovinskega gradišča, ki je obsegalo še sosednji hrib Lipovnik. Na obeh vrhovih sta bili verjetno v železni dobi manjši utrdbi, ki sta varovali prelaza Železna vrata in Škapce in sta bili kasneje združeni s povezovalnimi zidovi. Obzidja prazgodovinskih gradišč so bila narejena v suhozidu, sedanji čas pa so povečini dočakala razvaljena v obliki kamnitih nasipov.

Cerkev je postavljena v sredino prazgodovinske utrdbe. Orientirana je proti vzhodu. Sestavljata jo pravokotna podolgovata ladja in apsida – obokan polkrožni oltarni prostor, značilen za romansko cerkveno arhitekturo 11.–14. stoletja. Ruševine cerkve so precej dobro ohranjene – severna stena še v prvotni višini, slabše južna, zahodna pa je skoraj v celoti uničena. Obok apside je podrt. Žal je bila razvalina v preteklosti neustrezno očiščena, kamni so bili odstranjeni in premešani in uničeni so bili ostanki tlaka, kar krni naše vedenje o spomeniku in otežuje morebitno verodostojno obnovo cerkve v prihodnosti.

Andrej Jazbec

P.s.
Oltar so domačini postavili leta 2025.
Pot do cerkve je lepo urejena s križevim potom.