Škrbina - cerkev sv. Martina

Poleg cerkve sv. Antona Puščavnika v središču Škrbine, se na bližnjih vzpetinah nahajajo tudi ruševine dveh nekdanjih cerkva – cerkve sv. Katarine Aleksandrijske in cerkve sv. Martina. Na nekdanji cerkvi opominjata kipa svetnikov, postavljena v škrbinski cerkvi.

Severozahodno od zaselka Rubije stoji izstopajoča vzpetina z imenom Sveti Martin. Hrib ima zanimivo zgodovino. Tudi na njem je stalo močno utrjeno železnodobno gradišče. Višjemu, samostojno utrjenemu in delno izravnanemu vrhu je na severozahodnem bolj položnem pobočju dodana ograda, v kateri še lahko slutimo terase, na katerih so stale hiše. Gradišče je niže obdajalo še dodatno obzidje, na severni strani pa še nekaj dodatnih ograd. V rimskem času je bilo gradišče opuščeno. Morda je bilo ponovno naseljeno po propadu rimskega cesarstva, ko se je v 5. in 6. stol. preostalo lokalno prebivalstvo pred pustošenji barbarov zatekalo na utrjene vrhove. Morda je bila tudi tu utrjena naselbina s cerkvijo, kakršne so bile npr. Tonocov grad pri Kobaridu, Ajdna nad Potoki in Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici.

Tudi kasneje, v srednjem veku so tu stale stavbe. Kasneje so bile podrte, gradbeni material pa je bil ponovno uporabljen drugje, tako da lahko brez arheoloških raziskav na osnovi slabo vidnih ostankov le ugibamo, kaj je stalo na vrhu hriba. Poleg tega je hrib še gosto zaraščen. Kot kaže, so na samem skalnatem vrhu, za sedanjimi klopcami ostanki zidov nepravilne štiristrane stavbe, zidane iz pravokotno obdelanih kamnov. Taka zidava je značilna za čas med 11. in 14. stoletjem. Domneva se, da gre za stolp, ki je bil morda bivališče nižjega plemiča, viteza.

Cerkev sv. Martina

Severozahodno pod vrhom je ruševina podolgovate stavbe, orientirane proti jugovzhodu. To so najverjetneje ostanki cerkve sv. Martina. Glede na ostanke stene, ki ruševino deli po sredini, je mogoče domnevati, da je imela pred vhodom prizidano lopo. Cerkev je obkrožala ograda. Zid nasproti cerkve poteka po prazgodovinskem nasipu, je dobro ohranjen in zidan z malto, kraka ograde, ki segata k ostankom domnevnega stolpa na vrhu, pa sta bila zidana na suho in sta v razvalinah. Cerkev je v času turških vpadov morda služila kot tabor – zatočišče domačinov ob vpadih. Vdolbina pod vrhom, južno od cerkve je morda služila kot vodni zbiralnik.

Poleg zaselka Mihajli, opuščenega po drugi svetovni vojni, je ob jugozahodnem vznožju vzpetine v srednjem veku obstajal še en zaselek, od katerega so ostali le težko vidni ostanki stavbnih zidov. Zaselek je verjetno obstajal v srednjem veku in bil opuščen v času turških vpadov ter vojn z Benetkami (1508–1516 in 1615–1618), ko je bil Kras opustošen, prebivalstvo pa se je močno zmanjšalo.

Andrej Jazbec